V mnogih medijih, ki nas bombardirajo z informacijami, najdemo poleg uradne različice o tem, zakaj moramo ostati doma, tudi nasprotna mnenja, ki opozarjajo predvsem na zmanjšanje človekovih svoboščin zaradi omejevalnih ukrepov. Gotovo je razumljivo, da se je svobodi najteže odreči. Po drugi strani pa nasprotovanje vladam gotovo izpušča dejstvo, da je sedanji virus nenavadno agresiven pri prenašanju in da se je treba izogniti scenarijem, ko bi pomoč naenkrat potrebovalo veliko bolnikov. Zato je s pomočjo izolacije enostavno treba poskusiti raztegniti prekuževanje prebivalstva na daljši čas. Po mnenju virologov bi lahko virus okužil 70 % prebivalstva, od katerih bi bilo 5 % kritičnih bolnikov. Če vzamemo Nemčijo z 80 milijoni prebivalcev, bi se jih lahko okužilo 56 milijonov, 2,8 milijona pa bi potrebovalo intenzivno zdravljenje in torej zmogljivosti bolnišnic. Te številke za sezonsko gripo sicer niso nekaj neobičajnega, neobičajno pa je to, da se zaradi močne prenosljivosti virusa tvegani bolniki pojavijo v velikem številu in naenkrat.
Z vsakim dnem, ko proizvodnje ne delujejo in so zaprti trgi, nastaja ne le trenutna ekonomska škoda, temveč se povečuje tudi breme, ki ga bo treba po normalizaciji razmer nadomestiti. Tako je treba tudi razumeti prizadevanja nacionalnih vlad industrijskih držav in Evropske komisije, da bi se ob upoštevanju varnosti lahko čim prej sprostile proizvodnja in storitve. Pokazalo pa se je tudi, da ima EU s tem, ko imamo skupno monetarno ne pa tudi fiskalne politike, zelo ozek prostor za ukrepanje. Evropska komisija in Evropska centralna banka tako ne moreta poseči po sedaj priljubljenem ukrepu helikopterskega denarja, temveč lahko banka ponudi le odkup državnih obveznic, Komisija pa pomoč iz omejenih skladov. Kar sedaj potrebujemo, je solidarnost z državami, ki jih je pandemija najbolj prizadela in bodo dražje plačale tudi izhod iz nje. To lahko sistemsko reši le skupna fiskalna politika in je upati, da nas bo sedanji primer zbližal in omogočil poglobitev EU.
V zadnjih letih se je mnogo pisalo o velikih spremembah, ki nas čakajo zaradi napredovanja digitalizacije, umetne inteligence in vse do tveganj biotehnologije. Nihče pa ni pričakoval, da bo prišlo do pandemije in s tem do sprememb praktično preko noči. DOBA Fakulteta je s svojimi programi in predvsem z načinom študija uvedla v digitalizacijo marsikoga od svojih študentov. Z nastopom pandemije se je pokazala prednost online študija na DOBA Fakulteti, saj študijski proces teče nemoteno, tudi ob raziskovalnem in razvojnem delu.
