Seveda nimamo v mislih prilagajanja osebnih ali političnih stališč. Zanima nas, kaj se lahko v sedanjih res neprijetnih in težavnih razmerah naučimo za prihodnost in kakšna bi lahko bila taktika, ki jo lahko uporabimo tukaj in sedaj.
Najprej spomnimo, da se že skoraj vse desetletje govori, da nas bodo doletele spremembe in da bodo te velike. Priznajmo, da smo pri sebi radi pomislili, da se to zna res zgoditi, a da »grožnje« o tem, da bodo digitalizacija, avtomatizacija in umetna inteligenca povsem spremenile družbo in naš način življenja, veljajo predvsem za prvo fronto – za poklice, kjer se je že doslej najbolj uveljavljala informacijska tehnologija. Oni se bodo morali prilagoditi, pri tem pa bodo verjetno prevzeli skrb, da bo za nas ostale prehod mehkejši. Torej še ni razloga, da bi ukrepali.
Takšna pričakovanja je z enim (oziroma z dvema) udarcema odpihnil COVID–19. Naenkrat je ogrožen pomemben del prebivalstva, nihče pa še ne ve, kakšne bodo posledice zapiranja za gospodarstvo. Vladne malhe imajo seveda dno in tako proračunska pomoč ne bo mogla trajati večno. Ko se bodo razmere za gospodarstvo pričele izboljševati in bodo ponovno zaživeli trgi, se bomo predvsem srečali z novimi zmagovalci. Kot lahko preberemo tudi v zapisih učiteljev DOBA Fakultete, jih lahko iščemo med tistimi, ki čas krize izkoriščajo za prilagajanje in za priprave na prihodnost.
Da se bo zahteva po prilagajanju pojavila, smo torej vedeli, nismo pa vedeli, da se bo pojavila naenkrat in tako močno. Zavedati pa se moramo, da to ne velja le za vodstva podjetij, temveč še kako zadeva tudi posameznika. To je zahteva, ki jo moramo razumeti in jo udejanjati, če želimo tudi v prihodnje ohraniti našo življenjsko raven in ekonomsko varnost – torej poskusiti razumeti trende prilagajanja in ukrepati – kako lahko še izboljšam moje znanje v stroki, katere kompetence bodo potrebne jutri, kako lahko še dvignem raven mojega digitalnega znanja?
Verjamem, da študenti in učitelji naše fakultete, ki prednjači v online študiju, bolje razumemo in laže sprejmemo dejstvo, da je digitalizacija v naše poslovanje in življenje stopila skozi velika vrata in da bo tudi v prihodnje še kako prisotna v našem poslovanju in predvsem komuniciranju. To bo enostavnejše, hitrejše, predvsem pa bo močno vplivalo na stroške poslovanja – npr. poslovnih potovanj. Prav tako se tudi dejavnost izobraževanja in usposabljanja ne bo nikoli več vrnila na prejšnjo klasično raven, temveč skoraj ne bo stroke, ki ne bo prisiljena klasično izobraževanje vsaj kombinirati z online izobraževanjem.
Poskusimo pa vstopiti še bolj vase. Pri marsikom v nedogled trajajoče zapiranje gospodarstva in predvsem družabnega življenja zelo negativno vpliva na psihično razpoloženje. Naenkrat so porezane in ukinjene vse mogoče oblike druženja, sprejemanja informacij od kroga prijateljev ter deljenje navdušenja ob velikih prireditvah. To je boleče še posebej za tiste, ki svoje baterije skoraj nenehno polnijo s stiki v družbi, s kulturo in z drugimi prireditvami.
Vendar pa tudi s tega stališča obstaja možnost za prilagoditev sedanjim razmeram. Tukaj ne mislim le na močnejše ljudi, ki nam sporočajo, kako jim osama na neki način celo koristi, saj ob vsej dinamiki, ki smo se je navadili, pravzaprav niso uspeli stopiti do sebe in do svojih bližnjih. Mislim na širšo populacijo, ki ne zna iz začaranega kroga osame. Vendar imamo prav zdaj priložnost, da vsaj malo zapolnimo vrzel, ko se je knjiga morala umikati mnogo hitrejšim (in tudi površnim) oblikam spoznanja. Da je tako, ne govorijo le dejstva, da mlajše generacije berejo vse manj, temveč tudi to, kakšen prostor so v medijih nove dobe dobile razne teorije zarote. Občutek, da smo povsem sami, lahko pomembno zmanjša druženje s priznanimi avtorji, ki so jih (verjetno tudi domače še ne povsem prebrane) knjižne police polne. Skozi njih se je mogoče učiti, kako so se ljudje in njihove usode soočale s težkimi trenutki in položaji v življenju. Prijatelj iz knjige je z vami bolj oseben in njegovo mnenje gotovo ni vredno manj od brezštevilnih «prijateljev« na Facebooku in instant vplivnežev. Predvsem nam lahko pokaže, kako je človek doslej in zmeraj na koncu našel pot do dobrega. In prav to bo eden ključnih pogojev, da bomo znali naprej tudi takrat, ko bo najhujše mimo.
