Vsi si že močno želimo, da bi lahko delali in živeli vsaj približno tako, kot smo bili vajeni doslej. Seveda ne gre za kaprico, temveč tudi za vpliv na celotno gospodarstvo. Stvari, ki nas veselijo, pomenijo delovna mesta in priložnost za preživetje številnim v panogah, ki nam ostalim več ali manj predstavljajo zabavo – od prireditev pa vse do potovanj. Ob tem, da še predvsem za evropske države ne moremo reči, da dovolj dobro nadzirajo širitev virusa, nam mora toliko bolj biti jasno, da lahko za skupno dobro veliko lahko naredimo mi sami. V tem pogledu je gotovo neodgovorno, da so si npr. hotelirji iz avstrijske Tirolske privoščili golf počitnice v Južni Afriki in nato domov zanesli nov nevaren sev COVID-19. Padli so na izpitu glede njihovega odnosa do soljudi, še posebej pa zaradi tega, ker so pred tem na veliko trkali na vrata vlade, češ naj jim vendarle ne omejujejo smučarske sezone, od katere, da je odvisno toliko in toliko delavcev in da se bodo držali vseh predpisanih varnostnih ukrepov.
V evropskih državah so se gospodarske razmere glede na leto prej v zadnjem četrtletju 2020 razumljivo poslabšale. Glede na podatke Eurostata je v tem obdobju najbolj upadel BDP v Veliki Britaniji in v Španiji (za preko 9 %), kjer so krepko presegli evropsko povprečje (- 4,8 %). Nemški BDP se je v zadnjem četrtletju zmanjšal za 3,9 %. Države – trgi DOBA Fakultete so se odrezali različno. Medtem ko beležita Slovenija (- 2,9 %) in še posebej Srbija (- 1,4 %) podpovprečna padca, se za Hrvaško ocenjuje padec BDP v tem obdobju med 5 % in 6 %, kar bo (podobno kot pri Španiji) v veliki meri posledica padca pri turizmu.
Podatki za evropska gospodarstva (do sedaj!) torej vseeno kažejo, da smo se v gospodarskem pogledu na drugi val virusa odzvali bolj robustno, saj se v zadnjem četrtletju niso ponovili veliki padci iz drugega četrtletja. Gre za dobro vest, ki jo pravzaprav čutimo že skoraj eno leto: podjetja v najrazličnejših panogah so krizo razumela kot imperativ za prilagajanje. Tako smo lahko videli prilagoditev delovnega časa (tudi ukrepom vlad za zmanjševanje posledic COVID-19), prilagoditve v proizvodnji, približanje proizvodov kupcem ob zaprtih trgovinah in seveda prehod na varnejše poslovanje, ki ga bo virus spremljal še nekaj časa. Bilo bi sicer zelo nenavadno, če bi tudi v tem času bili na splošno zadovoljni z našimi vladami. Ob tem, da kažejo odgovornost v sedanjih razmerah, še zmeraj najdejo čas za obračunavanje s političnimi nasprotniki – kot da ni treba v tej krizi še veliko postoriti. Vseeno pa jim ne gre odrekati nekaterih rezultatov, bodisi da gre za izboljševanje slike na Hrvaškem, dobre rezultate pri precepljenosti v Srbiji ali pa učinkoviti semafor ukrepanja glede na epidemiološko sliko v Sloveniji. Še posebej, če spremljamo poročila iz Nemčije, deluje težko razumljivo, da po enem letu ta tako urejena država ne uspe zagotoviti preglednega poročanja o tem, kaj čaka državljane in gospodarstvo glede na rezultate na področju zmanjševanja okužb.
Tako še naprej velja, da lahko proti širjenju virusa in njegovim posledicam dosežemo največ, če še naprej iščemo priložnosti za prilagajanje naše gospodarske dejavnosti novim razmeram in seveda da ne povečujemo tveganj zase in za druge, tako da upoštevamo ukrepe za varno ravnanje, ki se v tudi v naših državah komaj razlikujejo od drugih držav Evrope.
