Slovenija je med državami, kjer se širjenje novega korona virusa očitno zaustavlja. Dnevni porasti na novo okuženih so daleč pod odstotki (15 %!), ki jih je napovedoval tudi kdo od strokovnjakov za epidemije. Seveda ne z veseljem, a vendar je velika večina prebivalstva sprejela dejstvo, da je izolacija edini znani način, da preprečimo širjenje tega doslej najbolj agresivnega virusa.
Tako kot vlade drugih držav, ki so izkazale sposobnost, da se z virusom spopadejo dovolj zgodaj, pa tudi slovenska vlada v dogovoru z epidemiologi in ekonomisti načrtuje postopno sproščanje omejitev gibanja. Ravno prepoved, ki očitno lahko prinese najboljše rezultate v boju proti virusu, z vsakim dnem, ko je gospodarstvo ustavljeno, povzroča negotovo prihodnost. V bistvu ne gre za to, da bi pričakovali, da se bo kmalu povrnilo vse, česar smo bili vajeni, temveč je sedaj izziv preprečiti, da bi se gospodarske povezave tako pretrgale, da bi ogrozile ekonomsko varnost velikega dela prebivalstva. Čim ni povpraševanja, pa se tudi proizvodnja ne more približati izkoriščenosti zmogljivosti, ki smo jih dosegali še lani in lahko pride do posledic, ki si jih ne moremo niti zamisliti.
Kolikor so vlade tiste, ki so nas zaprle med štiri stene, in kolikor se trudijo, da bi pomagale prebivalstvu in gospodarstvu, pa so sedaj škarje in platno v naših rokah. Poslušajmo opozorila vrhunskih epidemiologov ali glejmo statistiko doslej poznanih pandemij in videli bomo, da je njihova značilnost tudi ta, da se po tem, ko so skoraj izginile, velikokrat vrnejo še v drugem valu. Ta sicer naj ne bi bil tako močan kot prvi, a vendar lahko pomeni zadnji žebelj v krsto dejavnostim, za katere je izgledalo, da se bodo ravno še lahko pobrale po prvem šoku.
Turizem je panoga, ki jo je novi korona virus najbolj prizadel. Zgodaj spomladi je bila to za marsikoga še akademska razprava, ko pa topli dnevi napovejo poletje, pa se naenkrat zavemo, da je ogrožena naša pot na morje. Če se vrnemo k zgornji omembi pomena povpraševanja za proizvodnjo (blaga in storitev), si lahko mislimo, kako si istega želijo tudi turistični delavci, ki sedaj lahko le obupano zrejo v nebo. Zato je tako za nas kot za njih izjemno pomembno, da se kljub optimističnim tonom, ki spremljajo in bodo spremljali sprostitve, še naprej natančno držimo navodil oblasti, ki na žalost vključujejo tudi močno zmanjšanje druženja.
Učitelji in sodelavci DOBA Fakultete spremljamo razvoj dogodkov in sodelujemo v domačih in mednarodnih iniciativah, ki se ukvarjajo s posledicami sedanje zaustavitve gospodarstva. Tako mi dovolite, da z vami delim nekaj misli iz zanimivega predavanja Andrewa Scotta z London School of Economics (https://profandrewjscott.com/16aprilcovidwebinarvideo/). Naše ravnanje in odnos do poslovnih partnerjev v krizi si bodo ti zapomnili, zato bodimo zelo pozorni, kaj naše sedanje odločitve pomenijo za njihovo poslovanje. Ne glejmo na optimalne rešitve, pomembnejše je poznati najslabši možen izid in se pripraviti nanj oziroma se proti njemu boriti. Kakršni koli so bili naši plani, so postali irelevantni – zato se sedaj predvsem držimo svojega poslanstva. Izkoristimo ta prisilni odmor in v podjetju postorimo stvari, za katere prej ni bilo časa. Na koncu bodo zmagovalci tisti, ki bodo najbolje izkoristili sedanji zastoj.
Vse skupaj pa je sedaj odvisno od nečesa, o čemer v poslovnem svetu redko govorimo – od naše discipline.
