Moja praksa Erasmus+ je potekla v podjetju SBRA v Bruslju. To je Slovensko gospodarsko in raziskovalno združevanje. Tu sem odpravljala prakso od 7. janurja 2020 do 1. Aprila 2020.
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) je bilo ustanovljeno 12. maja 1999 kot edino nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju. Ustanovni člani SBRA so bili Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Člani SBRA so podjetja, raziskovalne institucije, gospodarska združenja, izobraževalne organizacije, javne ustanove ter lokalne skupnosti. Trenutno jih ima že kar 36. Podjetje je malo in šteje 4 zaposlene, Maja Ferlinc, Viktor Kovačič in Boštjan Šinkovec, pod vodstvom dr. Draška Veselinoviča.
V obdobju, ki sem ga preživela v podjetju SBRA, sem opravljala delo asistentke. Moje delo je bilo bolj raziskovalno. Iskanje in pridobivanje pravih informacij, posodabljanje podatkov podjetij in iskanje razpisov, ki bi bili primerni za naše člane. Pri iskanju razpisov je bilo treba biti zelo natančen, da razpis zares ustreza izbranemu članu.
Poleg tega sem se udeležila raznih dogodkov, ki so se odvijali v Bruslju. Dogodki so bili na temo okolja, razvoja, tehnologije in logistike. Po vsakem dogodku sem morala oddati tudi kratko poročilo, o čem je dogodek govoril in kaj sem izvedela novega.
SBRA tudi sama pripravlja različne dogodke in v času moje prakse smo imeli dogodek o 100. obletnici Univerze v Ljubljani, ki je potekal v centru mesta. Za ta dogodek je bilo potrebnih veliko priprav in tudi sama sem pomagala pri seznamu povabljenih, urejanju akreditacij in poteku same registracije ob začetku dogodka.
Zaradi CoV-19 so mi marca odpovedali vse dogodke, ki sem se jih nameravala udeležiti. Tudi sami smo morali dva dogodke odpovedati in jih prestaviti na kasnejši datum. Varnost nas in ljudi okoli nas je le na prvem mestu.
Na delovnem mestu sem se srečala tudi z lažjimi administrativnimi deli, kot so urejanje računov, vodenje evidence pisarniškega materiala, sprejemanje telefonskih klicev v času odsotnosti ostalih zaposlenih, kot tudi razpošiljanje in shranjevanje e-pošte, paketov in pisem.
V času prakse so mi bili vsi zaposleni na voljo za kakršna koli vprašanja. Posebno pa bi se rada zahvalila mentorici Maji Ferlinc, ki mi je najbolj pomagala pri uvajanju in odpravljanju nalog.
Živeti v tako velikem mestu, kot je Bruselj, je zagotovo nekaj posebnega. Začasno prebivališče sem si uredila preko prijatelja, ki živi v Bruslju, in moram reči, da sem dobila zelo ugodno nastanitev, najpomembnejše pa, da je bilo blizu službe in blizu samega centra. Tako javnega prevoza nisem uporabljala veliko, službo sem imela oddaljeno 20 minut peš.
Že prvi teden sem se povezala s tremi puncami iz Slovenije, ki so opravljale pripravništvo v Evropskem parlamentu, in z njimi preživela večino vikendov.
Bruselj je zelo multikulturno mesto, zato se sama nisem počutila kot tujka. Rada imam velika mesta, hitro življenje čez teden in proste vikende, ki sem jih preživela v dobri družbi v parkih, na izletih ali le na trgu ob kozarcu dobrega piva.
Življenje v Bruslju je drugačno kot pri nas v Sloveniji. Pri opazovanje ljudi okoli sebe sem ugotovila, da se njihov delovni dan razlikuje od našega. Večina podjetij, zavodov in institucij delovni dan začne ob 9.00 uri in traja vsaj do 17.00, če ne včasih celo dlje. Nekatere šole in vrtci imajo podaljšano varstvo do 21.00 v primeru popoldanskega dela staršev. Družina se skupaj zbere doma okoli 19.00 ure in skupaj jejo večerjo. Čez teden se dnevi vrtijo okoli služb in šol, vrtcev, vikende pa so prosti in imajo takrat čas preživljati z družino.
Belgija ima tri uradne jezike nizozemščino, nemščino in francoščino. Sama govorim francoski jezik, vendar mi je žal, da se nisem udeležila kakšnega tečaja, kjer bi svoje znanje še izboljšala. V službi sem večino časa govorila slovensko, le v primerih, da sem se javila na telefon in je klical tujec. Znanje angleškega jezika sem obnavljala s pomočjo jezikovnega tečaja (OLS) Erasmus+ in prijateljev, ki sem jih spoznala v Bruslju in prihajajo iz Anglije.
Bruselj je tudi Evropska prestolnica in se v njem nahajajo najpomembnejše institucije EU, kot so Evropski parlament, Evropski svet, Evropska komisija itd. Zaradi tega je v Bruslju veliko tujcev s celega sveta. Sama sem spoznala veliko novih prijateljev iz Anglije, Španije, Italije in Nizozemske. Zaradi tega sem si nadgradila tudi svoje socialne in medkulturne kompetence in izvedela veliko o njihovih kulturah.
Praksa Erasmus+ mi je prinesla veliko pozitivnih stvari. Nadgradila sem svoje komunikativne kompetence, sem veliko bolj samozavestna, odprta in vajena dela pod pritiskom. Naučila sem se vključevati v novo, nepoznano ekipo, jih sprejeti in z njimi delati, kar se da dobro. Najbolj mi je bilo všeč, da sem lahko v tuji državi predstavljala Slovenijo. Na svoj seznam delovnih izkušenj sem torej dodala še eno izkušnjo, vendar mi je ta definitivno doprinesla največ samozavesti in nepopisljivih izkušenj.
Prakso Erasmus+ bi priporočala vsakemu, ki si želi doživeti nekaj novega in je pripravljen sprejemati nove izzive. Delo v tujini izboljšuje socialne kompetence, fleksibilnost in nadgradi samozavest. Preko prakse spoznaš drugačen način življenja, kot si ga vajen in še bolj spoznaš samega sebe.
Avtor: Ajda Lenardič
