Nad opravljanjem praktičnega izobraževanja v tujini sem bila navdušena, še preden sem se vpisala na Višjo strokovno šolo Doba. Praktično izobraževanje Erasmus + sem opravljala od 22. februarja 2021 do 22. junija 2021 v državi Franciji, in sicer v mestu Valbonne, ki leži v bližini mesta filmskih festivalov Cannes. Podjetje, ki me je mentoriralo, je podjetje Blocksi, ki ponuja licence za spletno učilnico ter monitoriranje študentov na internetu. To podjetje sem izbrala, saj študiram informatiko in sem pri njih videla potencial za pridobitev znanj iz področja programiranja.
Ko sem se vpisala na Višjo strokovno šolo Doba, me je dejstvo, da moram opraviti 800 ur praktičnega izobraževanja, malce prestrašilo, a sedaj, ko sem imela možnost opravljati praktično izobraževanje tako v Sloveniji kot v tujini, si ne bi želela, da bi bil program drugačen, kot je, saj se študent s področja informatike res kar se da največ nauči, ko je dan v realno situacijo, kjer rešuje dejanske probleme, sodeluje s sodelavci, ki mu pri tem pomagajo, in vsekakor, bi vsakomur priporočila, da izkoristi možnost Erasmus+, saj menim, da tuja podjetja malce bolj resno gledajo na študente, ki pridejo na prakso. V Franciji na primer sploh ne poznajo študentskega dela, tako da imajo na fakultetah študenti v vsakem letniku obvezno prakso in se po zaključku študija zaposlijo zgolj s temi izkušnjami, tako da jih želijo že prej kar se da dobro pripraviti.
Zaradi ukrepov, sprejetih na podlagi koronavirusa, je moja praksa potekala malce drugače, kot bi sicer, namreč pisarno sem imela kar v stanovanju v mestu Valbonne, sodelovanje z ekipo pa je potekalo online preko Google meet-a in Slacka, vsekakor menim, da je to en velik minus, saj sodelovanje poteka precej drugače, če je v živo, prav tako bi se hitreje in bolj povezala z ekipo kot sicer. Prav tako je bila ravno ta regija v začetku moje prakse en mesec v karanteni, in sicer smo imeli od 18. ure tudi policijsko uro, ampak je na srečo moja praksa trajala 4 mesece tako, da sem preostale dni lahko bolje izkoristila. Lahko bi rekla, da je to bila v bistvu edina pomanjkljivost moje prakse, ostalo so bile same pozitivne izkušnje: dosti sem se naučila, spoznala dosti ljudi, ogledala sem si neverjetno lepe kraje in vsekakor bi še enkrat šla.
Podjetje Blocksi je sicer internacionalno podjetje s sedežem v Franciji, a imajo podružnico tudi v Palo Alto, Kaliforniji. Delavce imajo kar po celem svetu. Želeli so si, da jim izdelam interno aplikacijo za vodenje evidence dopustov zaposlenih, kar mi je z malce njihove pomoči na koncu tudi uspelo. Gre za spletno aplikacijo, kjer se uporabnik vpiše z uporabniškim imenom in geslom in dostopa do svojega portala, kjer pošlje prošnjo za odobritev dopusta, in vidi število dni, ki jih ima še na voljo ter dneve, ki so prazniki, na drugi strani pa administrator torej maneger vidi vse prošnje zaposlenih za dopust, le-te odobri ali zavrne in ima na voljo vpogled v portal vseh zaposlenih. Backend aplikacije je izdelan v Node.js in Express.js ter vezan na Mnogo DB(bazo podatkov), ker ima podjetje strežnike v Google Cloudu, je na te strežnike vezana tudi moja aplikacija, frontend pa sem izdelala v Reactu. Prav tako sem sama izdelala dizajn. Največ težav sem imela na začetku, pri izdelavi login ter registracijske strani, kjer sem razvijala svoj prvi API, potem pa sem se že malce utekla in je šlo naprej lažje. Tako da je bil razvoj mojih digitalnih kompetenc ves čas v polnem teku. Tja sem prišla povsem nepripravljena, prej nisem imela nobenih izkušenj z razvoja spletnih aplikacij in menim, da sem se v teh 4 mesecih res ogromno naučila in postala samostojna pri spletnem programiranju, kar je tudi bil moj cilj.
Na praksi sem se naučila delati s programskimi jeziki CSS, Html, JavaScript, NodeJS, ExpressJS, MongoDB, React. Imela sem srečo, saj smo imeli predmet Spletno programiranje ravno v 2. letniku marca, zato sem se nekaj malega naučila že v šoli, kar sem lahko potem dejansko v praksi uporabila v podjetju. Svoje dnevne naloge sem evidentirala v Jiri, to je program za vodenje procesa v večini IT podjetij, prav tako sem testiranje svoje aplikacije evidentirala v Testrail aplikaciji. Za vodenje procesa se podjetje poslužuje agilne metode Scrum, ki naj bi prispevala k večji produktivnosti, po kateri smo delali v 2-tedenskih sprintih, z vsakodnevnimi kratkimi sestanki.
Konec maja se je začel najboljši del moje prakse, takrat sem tudi bolje spoznala tehnologijo in programske jezike in sem bila proti koncu prakse tudi podjetju bolj v pomoč in ponudili so mi možnost nadaljnjega sodelovanja.
Prav tako bi želela izpostaviti, da sta bili obe Erasmus+ koordinatorici Tina in Nina zelo prijazni in v veliko pomoč, saj sem imela ogromno vprašanj in pomagali sta mi pri pripravi celotne dokumentacije, tako da razlogov za moje prvotne skrbi, kako bo vse potekalo, ni bilo. Nekje po prvem mesecu prakse smo imeli z Erasmus+ koordinatorico in ostalimi Erasmus študenti online meeting, na katerem smo izmenjali informacije, to je bilo zelo dobrodošlo sploh zaradi covida in da sem lahko slišala, kako poteka praksa še pri ostalih študentih. Tudi profesorji so bili zelo razumevajoči in pripravljeni prilagoditi roke moji situaciji tako, da se je vse odlično izšlo in vse izpite sem imela opravljene že v mesecu maju.
Glede hrane ni bilo velike razlike, saj sem vedno jedla doma in si sama pripravljala obroke. Glede medkulturnih razlik pa sem bila sicer malce presenečena, saj bi rekla, da imajo francozi precej specifično osebnost, predvsem neradi priznajo, da so kaj naredili narobe. Spoznala pa sem tudi sodelavce iz drugih držav: Singapurja, Ukrajine, Indije, Hrvaške in bi rekla, da so medkulturne razlike pri delu kar velike, na primer Singapurci so zelo delavni in bi delali brez prestanka, Francozi so temperamentni in si radi malce razvlečejo delavnik, na primer tam je normalno, da se dela do 18. ure zvečer (razen, če si delavec v tovarni), prav tako se mi je zdel nenavaden njihov čas za kosilo, na primer tam je ena ura in pol za kosilo nekaj normalnega. Spoznala sem tudi nekaj Indijcev, ki pa so na primer pretirano prijazni, Američani pa zelo vljudni.
Erasmus OLS tečaja nisem koristila toliko, kot bi lahko, ker mi je bilo lažje uporabiti google translate, ko pa sem se učila, sem čas raje posvečala učenju programskih in ne tujih jezikov, sicer bi vsekakor uporabila to aplikacijo, na srečo je na voljo tudi po koncu prakse in imam še vedno možnost učenja preko nje. V podjetju smo govorili v glavnem v angleščini, morda kdaj tudi v hrvaščini, tako da priložnosti za vajo francoščine v samem podjetju ni bilo, vsekakor bi rekla, da sem sedaj bolj samozavestna pri ustnem sporočanju v angleščini.
Izkušnja je bila res nepopisna, 4 mesece je minilo, kot da bi bil samo 1 mesec, vsekakor menim, da se vsega, kar sem se tukaj naučila, ne bi naučila na praksi v Sloveniji, prav tako sem si zelo razširila socialno mrežo po celem svetu in postala bolj samostojna, saj pred tem še nikoli nisem bivala sama v tujini. Zato bi kljub neugodnemu covid času, Erasmus+ izkušnjo priporočila vsem študentom, predvsem tistim, ki se želijo učiti in nadgraditi svoje praktično znanje ter izboljšati možnosti za zaposlitev v tujini.
Nasvet za bodoče Erasmus+ študente v Franciji: Francozi so dosti bolj prijazni, če se že v začetku potrudiš z vprašanji v francoščini, tako da je dober „ice breaker”: „Bonjour, parlez-vous Anglais?”
Tonja
