Do zdaj sem se v življenju naučila, da se najlepše izkušnje in najboljše avanture zgodijo, ko premagamo lasten strah in naredimo korak v neznano. Priznam, da me je strah pred neznanim velikokrat toliko zadržal, da sem pustila mnogo novih izkušenj in dogodivščin spolzeti skozi prste.
Tako sem pred odločitvijo, da se za tri mesece podam na Erasmusovo praktično izobraževanje v sebi neznano okolje, med neznane ljudi, v popolnoma drugačno kulturo in način življenja, velikokrat oklevala in podvomila o svoji odločitvi. Morala sem iti čez prag poznanega in storiti ta korak, saj sem vedela, da bom kljub vsemu strahu in dvomom odločitev ne iti obžalovala.
Tako sem po urejanju dokumentov, intervjujih in pripravah končno kupila letalsko vozovnico za Kanarske otoke. Podpora ljudi okoli mene, tako domačih kot ERASMUSA, mi je dajala dodaten pogum, da sem sprejela odločitev naslednje tri mesece svojega življenja preživeti na Fuerteventuri, kjer sem dobila mesto za praktično izobraževanje v najboljšem hotelu na otoku. Brez težav sem prejela tudi Erasmusovo štipendijo, ki je bila krepka finančna injekcija za lažje življenje daleč od doma in dobra varnostna mreža za kakršnekoli finančne zagate. Oborožena z vsem naštetim in dobro mero ambicije sem se tako podala, čemur danes pravim, najboljši izkušnji svojega življenja naproti.
Že ob prihodu na otok so me prevzeli slikovito okolje, prijetna klima, lahkotnost ljudi in neustavljiv utrip mesta, moj dom v naslednjih treh mesecih. Na novem delovnem mestu so me sprejeli odprtih rok, počutila sem se iskreno sprejeto in dobrodošlo. Fascinirala sta me mogočnost hotela in čudovit ambient velnes centra, lociranega tik ob obali. Takoj sem vedela, da mi v takšnem okolju ne bo težko opravljati praktičnega izobraževanja. Ker je bil delovnik zelo fleksibilen in sem se s svojo nadrejeno brez težav lahko dogovarjala glede urnika, sem imela dovolj časa, da sem sproti opravljala šolske obveznosti in uživala prosti čas, ki mi je omogočal spoznavati otok in nove ljudi. Hitro sem padla v ritem španskega načina življenja in vsakodnevno uživala tako v delu kot prostem času. Hitro sem navezala stike s sodelavci v velnes centru in tudi z veliko drugimi zaposlenimi v preostalih predelih hotela. Raznolikost ljudi z vseh koncev sveta me je fascinirala, veliko sem komunicirala z njimi na delovnem mestu, v prostem času ter s tem usvojila španski jezik in okrepila že usvojena, nemškega in angleškega. Delo s strankami v recepciji velnesa me je »prisililo«, da sem konstantno uporabljala tuje jezike, in to je postalo nekaj čisto naravnega. Znebila sem se torej zadržkov, ki nas včasih omejijo pri rabi tujega jezika, saj ga na domačih tleh nimamo priložnosti uporabljati tako pogosto oziroma tako aktivno. Neprestana hvala in zadovoljstvo sodelavcev in nadrejenih sta mi dajala dodatno zagnanost in veselje do dela, posledično sem na delo hodila iz dneva v dan z nasmeškom na obrazu. Usvojila sem veliko novih, uporabnih spretnosti, saj sem počela vse, od administrativnega dela do prodaje izdelkov. Največ mi je dala interakcija s strankami. Naučila sem se bolje in bolj sproščeno komunicirati z ljudmi vseh vrst in starosti, njihovi pozitivni odzivi pa so mi dajali potrditev, da sem res dobra v tem, kar počnem. Delo v hotelu mi je prineslo veliko znanja in izkušenj za naprej in dodatno potrdilo, da sem na pravi poslovni poti.
V prostem času sem prepotovala ves otok, spoznala vsako uličico, plažo in skrit kotiček tega čudovitega koščka raja. Veliko časa sem preživela na plaži, saj je kljub zimi sonce pripekalo in je bil skok v morje vsak dan zelo dobrodošel. Ker je mesto, kjer sem živela, izrazito turistično, sem spoznavala veliko različnih ljudi z vseh koncev sveta. Z nekaterimi še danes ostajam v stiku in jih imam namen v prihodnosti obiskati. Živahno nočno življenje me je popeljalo skozi ritme salse, flamenka, osvežilnih pijač in kulinaričnih užitkov. Ne pomnim dneva, ko bi mi bilo dolgčas. Življenje na otoku je ponujalo številne športne aktivnosti, na primer deskanje, kajtanje, potapljanje, tenis, odbojka itd. Številne plaže, vsaka nekaj posebnega, so me navduševale vedno znova. V okolju, v kakršnem sem živela, resnično ni bilo težko zjutraj vstati in se pognati v dan s polno paro.
Ko v mislih odtavam nazaj na otok, ki ga sedaj gledam kot drugi dom (kmalu mogoče celo prvi dom), me preplavijo občutki neizmerne topline in veselja, da sem storila ta korak in kljub strahu skočila v neznano. Trije meseci življenja se na časovnici ne zdijo veliko, vendar toliko, kot sem v tem navidezno kratkem času doživela, se naučila, spoznala o ljudeh, svetu in navsezadnje sebi, se ne more kosati z desetletjem življenja, ki bi ga živela, če tega koraka ne bi naredila in se za vedno spraševala, kaj bi bilo, če ...
Pozivam vse, ki ste se kdaj zazrli v daljavo in se vprašali »Je tam zunaj kaj več zame?«, da zberete pogum in se podate na svojo dogodivščino, saj vam zagotavljam, da tega ne boste obžalovali. Podpora, ki jo pri tem ponudi Erasmus, je resnično zlata vredna in po mojem mnenju dodatna spodbuda, saj veste, da na vaši poti niste sami in vas spremljajo na vsakem koraku.
Lepo je poslušati zgodbe popotnikov, avanturistov, poetov in tavajočih boemov ter si predstavljati, kako bi bilo podati se na lastno dogodivščino. Dokler tega ne storimo, ne vemo. Če sem se iz te izkušnje kaj naučila, je to, da je potreben samo en majhen korak, da se ti odprejo nova obzorja in se ti svet obrne na glavo. Da ugotoviš, da je tam zunaj res nekaj več in da se ne izplača dovoliti strahom ali dvomom, da nas omejujejo pri odkrivanju novih svetov. Le tako lahko napredujemo, rastemo in navsezadnje najdemo tisti smisel življenja, ki ga vsi tako strastno iščemo.
Paulo Coelho pravi: »V življenju moramo tvegati. Čudež življenja bomo razumeli takrat, ko dovolimo, da se zgodi ravno tisto nepričakovano.« Prav to me je naučila moja izkušnja z Erasmusovim praktičnim izobraževanjem in ponosno povem, da mi je spremenila življenje za vedno.
Dovolite, da ga tudi vam ...
Avtorica: Nastja Vrhnjak
